TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
MANYUALE KA GA MOLAO WA KGODIŠO YA PHIHLELELO YA TSHEDIMOŠO WA 2000
Molao wa Nomoro ya 2 wa 2000
Molao"
KAKARETŠO
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e na le mokgobo wa tshedimošo yeo e e kgoboketšago nakong ya mediro ya yona ya ka sehlogong ya go kgoboketša matlotlo a setšhaba le mediro ya yona ya go thekga kgwebo. Tshedimošo ye ke ya kgahlego ya batho bao e ba amago thwii, e ka ba balefa-lekgetho, bagwebi, balekani-kgwebong goba bašomi. Tshedimošo yeo gape ke ya kgahlego go dirutegi, baphenkgišani, baphenkgišani ba molao le bao ba nago le kgahlego ya go ithuta.
Go netefatša gore kutullo ka moka ka mo go ka kgonegago e fiwa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke balefa-lekgetho le bagwebi, dikgonegišo tša sephiri ka go molaotherwa wo o laolwago ke Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, di hlaloša gore tshedimošo ya balefa-lekgetho le bagwebi ke sephiri mme ga ya swanela go ntšhetšwa molaleng, ntle le ge e le ka mabaka ao a nago le mapheko. Kgodišo ya Molao wa Phihlelelo ya Tshedimošo wa 2000, ("Molao ") e matlafatša sephiri sa tshedimošo se ka go kgonegiša gore e se ntšhetšwe molaleng go ya ka molao wo, ntle le ge e fiwa motho yo e mo amago goba moemedi yo a filwego matla a go dira bjalo ke mong wa tshedimošo. Go feta fao, Molao o kgonegiša sephiri sa merero ye mengwe yeo e fapanego ya mediro ya kgwebo ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, mo go lego maleba.
Dikarolo tšeo di latelago di hlaloša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, lenaneotshepetšo la go dira kgopelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tša tshedimošo, mme ge go le bohlokwa, le lenaneotshepetšo la go kgopela tshekoleswa ya ka gare go ya ka Molao. Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e beile gare kamogelo ya dikgopelo le tshekoleswa mo kantorokgolong ya yona gore e kgone go di šala morago, e arabe ka nako yeo e beilwego ke Molao mme e diragatše go ya ka mekgwa ye meswa ka bonako. Se se sepelelana le kgatelelo yeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e e beago go diragatša setlwaedi sa tiragatšo ya pepeneneng, ka gare ga molao, ga mmogo le go swarelela mo mekgweng ya go ba le maikarabelo, tshepagalo le maikarabelo go bakgathatema.
Mo mabakeng a mantši, go ka se be bohlokwa go dira kgopelo ya semmušo go ya ka Molao, ka ge tshedimošo yeo e lego gona go wepesaete ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, mo go SAR Online, at http://www.sars.gov.za goba go tšwa go kantoro ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya selegae e tla kgotsofatša kgopelo ya gago.
Mohlankedi wa Tshedimošo wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke Komišenare ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, Morena Pravin Gordhan. O thwetše Bathuša-Mohlankedi wa Tshedimošo ba bane bao ba šomago ka dikgopelo tša phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, letšatši ka letšatši. Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo mongwe le yo mongwe o filwe lefapha la mošomo wa gagwe wa maikarabelo wo o beilwego godimo ga lefapha la gagwe la bokgoni.
Ge o nyaka go kgopela phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo ka go Kgokeletšo ya 1 mme o e romele go Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago.
Mogala
Fekese
Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo o tla fetola mo matšatšing a 30 (matšatši a 60 mo mabakeng a mangwe) go go tsebiša ge kgopelo ya gago e dumetšwe goba e gannwe.
Mo mabakeng a mangwe o tla nyakega gore o lefe tšhelete go Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa pele kgopelo ya gago e šetšwa goba pele o hwetša direkoto tšeo o di kgopetšego. Mo nako ya go beakanya direkoto gore di ntšhetšwe molaleng e bonagala e ka re e tla feta diiri tše tshela, Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e tla tšwela pele go lokiša kgopelo ge fela o lefile tšhelete ya peeletšo.
Phihlelelo ya direkoto e tla fiwa ka mokgwa wo o kgopetšwego goba ka mokgwa wo direkoto di lego ka wona ge e le gore mokgwa wo o kgopetšwego ga o gona.
Ye ke kgatišo ya mathomo ya manyuale wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao. O tla fetoga mme wa tšweletšwa ge Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le bakgopedi ba fetleka tiragatšo ya Molao wo, tekatekano yeo Molao o ratago go e fihlelela magareng ga tokelo ya tshedimošo le ditokelo tše dingwe, bjalo ka tokelo ya sephiri le phišegelo ya go pheethagatša mešomo ya Mmušo ka bokgoni.
Ge o e ba le mathata a go šomiša manyuale wo, o se dikadike hle go ikgokaganya le Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo gore a go thuše.
MATSENO
Kakaretšo
Dilebišwa tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa……………………….
Mešomo ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ………………………...
Botšeakarolo bja setšhaba…………………………………………………………………..
Kakaretšo……………………………………………………………………………...
Ditirelo tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa…………………………..
Sebopego sa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa………………………..
Sebopego sa go bega………………………………………………………………..
Sebopego sa go diragatša…………………………………………………………..
Dintlha tša kgokagano tša Bahlankedi ba Tshedimošo…………………………………..
Direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa…………………………
Tshedimošo ya bašomi………………………………………………………………
Direkoto tša kgwebo………………………………………………………………….
Direkoto tšeo di lego gona ga ngwe fela…………………………………………………...
Direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa di hwetšwa bjang……
Magato a pele…………………………………………………………………………
Go tlatša foromo ya kgopelo………………………………………………………...
Ditefelo…………………………………………………………………………………
Go tšea sephetho ka ga kgopelo ya gago…………………………………………
Go kgopela tshekoleswa ya sephetho……………………………………………..
Tšhupatsela ya Khomišene ya Ditokelo tsa Batho ka go Molao………………………...
KGOKELETŠO YA 1: FOROMO YA KGOPELO………………………………………………….
KGOKELETŠO YA 2: DITEFELO TŠA MEKGATLO YA SETŠHABA………………………….
KGOKELETŠO YA 3: TSEBIŠO YA TSHEKOLESWA YA KA GARE………………………….
DILEBIŠWA TŠA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e hlamilwe ka Molao wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, wa 1997 wo o hlalošago gore selebišwa sa Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke tirelo ya bokgoni ya go –
kgoboketša matlotlo; le laola ditšwantle, ditšwelantle, tlhamotšweletšo, tshepetšo, polokelo goba tšhomišo ya dithoto tše dingwe.
MEŠOMO YA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke lekalatiro le tee fela leo le filwego matla a go laola molaotherwa wa matlotlo a setšhaba. Ka fao e swanetše go –
Molao wa Motšhelo wa Tšhireletšo ya Thekišo wa 1948;
Molao wa Motšhelo wa Neelano wa 1949;
Molao wa Motšhelo wa Eseteiti wa 1955;
Molao wa Motšhelo wa Letseno wa 1962;
Molao wa Motšhelo wa Ditšwantle le Tlhamotšweletšo wa 1964;
Molao wa Motšhelo wa Setempe wa1968;
Molao wa Motšhelo wa Koketšo ya Boleng wa 1991;
Molao wa Motšhelo go Tšhelete ya Tlogelo ya Mošomo wa 1996;
melao ye mengwe ya go fapana yeo e ngwetšwego ka go šetšulo ya 1 ya Molao wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa wa 1997;
molaotherwa o fe goba o fe, pewo, tsebišo ya mmušo goba molao wo o ntšhitšwego go ya ka molaotherwa wo o bolelwago ka godimo goba kwano e fe goba e fe yeo e tsenetšwego go ya ka molaotherwa goba Molaotheo, le molaotherwa o fe goba o fe mabapi le kgoboketšo ya matlotlo goba taolo ya ditšwantle, ditšwelantle, tlhamotšweletšo, tshepetšo, polokelo goba tšhomišo ya dithoto tše dingwe tšeo di ka bago ka tlase ga Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka molaotherwa goba ka kwano magareng ga Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le setho sa mmušo goba institšušene yeo e amegago (mohlala. Tšhelete ya tšweletšo ya bokgoni le ditseno tša inšorense ya batho bao ba feletšwego ke mošomo);
eletša Letona la tša Ditšhelete ka ga -
merero ka moka mabapi le matlotlo; le tiragatšo ya matla a fe goba a fe goba go dira mošomo o fe goba o fe wo o filwego Letona goba mošomo o fe goba o fe ka go khuduthamaga ya bosetšhaba go ya ka molaotherwa wo o hlalošwago ka godimo; le go eletša Letona la tša Kgwebo le Intaseteri ka merero ya mabapi le tša taolo ya ditšwantle, ditšwelantle, tlhamotšweletšo, tshepetšo, polokelo goba tšhomišo ya dithoto tše dingwe
Go ya ka tšeo di hlalošitšwego ka godimo, ponelopele ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke go ba lekalatiro leo le ineelago la matlotlo le metšhelon leo le kaonafatšago kgolo ya ekonomi le tšweletšo ya tša leago le go thekga tsenelelo ka go ekonomi ya lefase ka mokgwa wo o tlago hola ma Afrika Borwa ka moka.
Morero wa yona ke go kaonafatša tseno ya letlotlo, go kgonagatša kgwebo le go ngwadiša balefa-lekgetho ba baswa ka go godiša temošo ya maikarabelo a go obamela molao wa Lekgetho le Kgwebišano wa Afrika Borwa le go fa tirelo ya maemo a godimo yeo e rarollago dinyakwa tša setšhaba.
BOTŠEAKAROLO BJA SETŠHABA
Le ge Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e na le maikarabelo a go thala molaotherwa wa matlotlo, seo se dirwa ka tlase ga taelo ya molaotshepetšo ya Letona la tša Ditšhelete mme ka mabaka a mangwe, ya Letona la Kgwebo le Intaseteri. Ka mokgwa wo o swanetšego, dimanyuale tšeo di ntšhitšwego ke Baditšhelete tša Bosetšhaba le Kgoro ya Kgwebo le Intaseteri go ya ka Molao, di swanetše go šetšwa mabapi le botšeakarolo bja setšhaba ge go hlangwa molaotshepetšo.
Go ya ka mohuta le bothata bja molaotherwa wo o šišinywago, o swanetše go etwa pele ke letlakala la dipoledišano leo le hlalošago mokgwa wo o šišinywago wa tiragatšo le tshwaetšo ya setšhaba. Legato le le tla latelwa goba la tšeelwa legato ka go ntšha sethalwa sa molaotherwa gore go hwetšwe ditshwaetšo tša setšhaba.
Ka ge Palamente e se na matla ga bjale go fetola Molaokakanywa wa Tšhelete ge fela o šetše o tsebišwa, go dirilwe tshepetšo yeo e tlago hlohleletša botšeakarolo le diphenkgišano tša setšhaba pele o tsebišwa. Tshepetšo e thoma ka gore Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e ntšhe sethalwa sa molaotherwa matšatši a mošomo a 10 bonnyane pele ga tsebišo ya mathomo yeo e sego ya semmušo ka go Dikomiti tša Palamente. Bobedi bja tšona, Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le Dikomiti tša Palamente di mema tshwaetšo ya setšhaba ka go sethalwa sa molaotherwa, e ka ba ka mokgwa wa go tliša dingwalwa goba ka polelo. Ge fela tsebagatšo yeo e sego ya semmušo e dirilwe, Dikomiti tša Palamente di swara dikopano tšeo e sego tša semmušo go theeletša dihlagišwa tša molomo. Mafelelong a dipolelo tšeo, Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le Baditšhelete tša Bosetšhaba ba beakanya tokomane ya go sebogela le go bontšha gore ke ditshwaetšo di fe tšeo di amogetšwego ga mmogo le tšeo di sego tša amogelwa le gore ke ka mabaka a fe.
Molaotherwa wo o šišintšwego, bjale o tsebagatšwa ke Letona la tša Ditšhelete mme tshepetšo ya semmušo ya Palamente e a thoma.
Molaotherwa wa thekgo, dintlha tša tlhalošo, bjalo bjalo
Go ya ka mohuta le bothata bja molaotherwa wo o šišinywago, dintlha tša tlhalošo, bjalo bjalo, o tla etwa pele ke kgokagano le dihlopha tša intaseteri, mekgatlo ya seporofešene le dihlopha tše dingwe tšeo di nago le kgahlego goba go ntšhwa ga sethalwa gore setšhaba se dire ditshwaetšo.
Kakaretšo
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e amogela dihlagišwa mabapi le melaotshepetšo le mananeotshepetšo a yona. Dihlagišwa tše di swanetše go romelwa go Molaodi Kakaretšo yo a amegago go tšwa go letlakala la dikarolo ka go kgaolo ya 5.1 goba go Komišenare ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa mo go ye nngwe ya diaterese tše.
Aterese ya mmila
Lehae la Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa
Aterese ya poso
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa
Mokotla wa Poso X923
DITIRELO TŠA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO TŠA AFRIKA BORWA
Ditirelo tša Kgoboketšo ya Matlotlo tša Afrika Borwa di lebišitše ka kakaretšo go godiša kobamelo ya, le tsebo ya molaotherwa wa kgoboketšo ya matlotlo. Ke ditirelo tša –
Diporokerama tša thuto le temošo ya motšhelo
Dikwalakwatšo tša tshedimošo, maswanedi, ditšhupatsela, dintlha tša tlhalošo le dintlha tša tiragatšo tša molaotherwa wo o laolwago ke Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa.
Go thuša balefa-lekgetho go tlatša diforomo tša kutollo, tša boingwadišo le tše dingwe.
Tshedimošo le thušo di hwetšwa go dikantoro tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa mme, mo mabakeng a thušo ya go tlatša diforomo tša ngwadišo ya ngwaga ka ngwaga, e hwetša mafelong ao a kwalakwatšwago ge diforomo tšeo di nyakegago. Bontši bja tshedimošo bo hwetšwa mo wepesaeteng ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, SARS Online, at http://www.sars,gov.za.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e fa gape ditirelo tša go thuša balefa-lekgetho le bagwebi ge ba šoma ka taolo ya motšhelo le metšhelo ya ditšwantle.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e laola ditifikeiti tša botšo le dibisa (visas) tšeo ka tšona baromelantle ba ka hwetšago tshwaro yeo e ikgethago ya ditefelo go ya ka tshepetšo ya Dinaga tša ka Borwa bja Afrika tšeo di Tšweletšwago (SADC) ya kgwebo, Kwano ya Kgwebo, Tšweletšo le Tšhomišano magareng ga Afrika Borwa le Kopano ya Yuropa, le Molao wa Amerika wa Kgolo ya Afrika. Dinyakwa tša botšeakarolo ka go diporokerama tše di nyaka kwešišo yeo e tseneletšego mme seo se ka hwetšwa mo dikantorong tša makala a Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tšeo di šomago ka Metšhelo ya ditšwantle.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e laola ditifikeiti tša Maemo (Status) tšeo di hwetšwago go bolaodi bja motšhelo wa dinaga tša ntle goba molaodi wa ditefelomorago yo tefelomorago ya Motšhelo wa Koketšo ya Boleng (VAT) e kgopelwago go yena mme di dumelelwa ke dikantoro tša makala a Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tšeo di šomago ka Motšhelo wa Koketšo ya Boleng. Tefelomorago ya Motšhelo wa Koketšo ya Boleng mabapi le baeng ba dinaga di šele ka mono Afrika Borwa, o šongwa ke molaodi wa ditefelomorago ya Motšhelo wa Koketšo ya Boleng (VAT) (Pty) Ltd. Dintlha tša lenaneo la tefelomorago di hwetšwa go 394 1117 goba http://www.taxrefunds.co.za.
SEBOPEGO SA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Sebopego sa pego
Kantoro ya Komišenare
Kantoro ya Taolo ya Tirelo
Maanotshepetšo le Peakanyo
Dikgokagano
Kobamelo
Metšhelo ya Ditšwantle
Ditšhelete
Methopo ya tša Batho
Taolo ya Molao
Tshepetšo
Sebopego sa tiragatšo
Tšhomišano ya letšatši ka letšatši magareng ga Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, balefa-lekgetho, bagwebi le baemedi ba bona e tla angwa ke tshepetšo ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ya go hlama leswa tselamokgwa wa tirelo ya yona. Go kaonafatša tirelo ya yona go bakgathatema, e thoma go beakanya leswa dikantoro tša makala a yona tša kgale gore e be mafelo a tshekaseko, mafelo a matlafatšo le dikantoro tša makala. Meago ya dikantoro e hlamilwe le go fihla KwaZulu-Natal le Kapa Bodikela mme e tla fihlišwa le Gauteng ka 2003.
Mellwaneng
Tšhomišano ya baeti le bagwebi
Ga go na tsenelano le batho
Mafelo a matlafatšo
Tsenelano ye nnyane le batho
Dikantoro tša makala
Tsenelano yeo e tletšego le batho
DINTLHA TŠA KGOKAGANO TŠA BAHLANKEDI BA TSHEDIMOŠO
Mohlankedi wa Tshedimošo wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ke Komišenare ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, Morena Pravin Gordhan. O thwetše Bathuša-Mohlankedi wa Tshedimošo ba bane bao ba šomago ka dikgopelo tša phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, letšatši ka letšatši. Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo mongwe le yo mongwe o filwe lefapha la mošomo wa gagwe wa maikarabelo wo o beilwego godimo ga lefapha la gagwe la bokgoni.
Ge o nyaka go kgopela phihlelelo ya direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa go ya ka Molao, o swanetše go tlatša foromo ya kgopelo ka go Kgokeletšo ya 1 mme o e romele go Mothuša-Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago.
Mogala
Fekese
Mohlankedi wa Tshedimošo wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa le Bathuša- Mohlankedi wa Tshedimošo ba šomiša diaterese tša mmila le poso tšeo di swanago.
Aterese ya mmila
Lehae la Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa
Aterese ya poso
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa
Mokotla wa Poso X923
DiIREKOTO TŠA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Bjale ka lekalatiro leo le nago le maikarabelo a kgoboketšo ya matlotlo a bosetšhaba, direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa di wela ka go magoro ao a bulegoilago a mararo.
Direkoto tše di akaretša diforomo tša ngwaga ka ngwaga, ditefelo tša go ngwadiša, kutollo, tshekaseko ditatamente tša ditšhelete, ditšhelete goba tshedimošo ye nngwe ka ga balefa-lekgetho yeo e kgobokeditšwego go tšwa methopong yeo e fapanego le direkoto tša tshekaseko.
Tshedimošo ka dintlha tša motho
Direkoto tše di akaretša tshedimošo ka ga molaotshepetšo wa mošomo, kontraka ya mošomo wa bašomi ka moka ba Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa, direkoto tša tshekaseko le tshedimošo ya meputso.
Direkoto tša kgwebo
Direkoto tše di akaretša direkoto tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa tša ditšhelete ka mo go akhaonto ya yona le akhaonto yeo e laolwago ke matlotlo, dikontraka, metsotso ya dikomiti tšeo di fapanego, direkoto tša tiragatšo, ditaelo le dimanyuale tša tiragatšo, dipalopalo tša motšhelo, dithentara le dipalopalo tša kgwebišano.
DIREKOTO TŠEO DI HWETŠAGALAGO KA DINAKO TŠOHLE
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e kwalakwatša materiale wo o ikadilego, ka go ngwalwa le ka le ka go wepesaete ya yona SARS Online, at http://www.sars,gov.za.. Seo se akaretša dintlha tša tlhalošo, dintlha tša tiragatšo, ditaelo tša tiragatšo le ditšhupatsela tša motšhelo wa ditšwantle le lenaneo la motšhelo bjalo ka -
Tšhupatsela ya Tshekaseko ya Motšhelo wa Ditšwantle
Tšhupatsela yeo e tseneletšego ya Motšhelo wa Dipoelo tša Letsenomoka
Tšhupatsela ya Tshekaseko ya Maikemišetšo a Motšhelo wa Dipoelo tša Letsenomoka
Manyuale wa Tshedimošo wa go tlatša le go fana ka diforomo tša Ditefelo tša Ngwadišo ya Ditšwelantle
Tšhupatsela ya go ntšhiwa motšhelong ga Mekgatlo yeo e thušago setšhaba
Tšhupatsela ya Motšhelo wa Dikgwebo Potlana
Tšhupatsela ya ka morabeng ya Motšhelo
Pukwana ya Motšhelo wa ka mono Afrika Borwa
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e kwalakwatša dipalopalo tša Afrika Borwa le dinaga tša (BNLS) kgwedi ka kgwedi. Bamatlotlo a Bosetšhaba ba kwalakwatša dipalopalo tša matlotlo kgwedi ka kgwedi.
Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e tla fa molefa-lekgetho kgatišo ya gagwe ya diforomo tša lekgetho la ngwaga ka ngwaga, tshekaseko, ditatamente tša diakhaonto le direkoto tšeo di swanago le tšeo ge di kgopelwa mo dikantorong tšeo di hwetšwago go tšona. Mo e lego gore go kgopelwa dikgatišo tša direkoto, go ka kgopelwa tefelo ya dikgatišo tšeo go ya ka bontši bja direkoto tšeo di kgopelwago.
DIREKOTO TŠEO TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA E NAGO LE TŠONA DI HWETŠWA BJANG
Magato ao a lego ka tlase a diretšwe go netefatša gore kgopelo ya gago ya direkoto tša tshedimošo tšeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e nago le tšona e sepetšwe ka bokgoni le ka pele ka mo go ka kgonegago. Magato a a diragatšwa go sa kgathalelwe gore o mokgopedi wa ka gare goba ka ntle.
Magato a pele
Akanya gore naa rekoto yeo o ratago go e kgopela e amana le tshedimošo ka Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa goba gore naa ke tshedimošo yeo go nago le kgonego ye ntši ya gore Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e ka ba le yona goba e ka ba ka fase ga taolo ya yona. Dikgopelo tša direkoto tšeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e ka bago le kgonagalo ya go ba le tšona goba e na le tšona ka fase ga taolo ya yona di tla fokotša potlakišo ya go šomana le dikgopelo tše dingwe tša direkoto mme di tla swanela gore di fetetšwe go ditho tše dingwe, mme seo se tla diegiša kgopelo ya gago
O gopole gore Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e swanetše go gana kgopelo ya rekoto ge e le gore rekoto yeo e na le tshedimošo yeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e e swerego goba e e hweditšego ka mabaka a go diragatša molaotlhakwa wa letseno, ka ntle le ge e le gore tshedimošo yeo e ama wena goba motho yo o mo emelago.
Akanya ge e le gore kgopelo ya mabaka a tiragatšo ya taolo go ka se be kaone ge e dirwa go ya ka Molao wa Kgodišo ya Toka ya Taolo, 200, ka ge mabaka ao a ka no ba a sešo a tšea sebopego sa rekoto ya tshedimošo bjalo ka ge e hlalošwa.
Go tlatša foromo ya kgopelo
Ge e le gore o kgotsofetše gore o tšwela pele ka go dira kgopelo ya direkoto, o swanetše go tlatša Foromo ya A, yeo o tla e humanago mo go kgokeletšo ya 1 go manyuale wo. Kgopelo e swanetše go dirwa ke motho ka boyena goba ka e-meili, fekese, goba poso go Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago kudu yo a boletšwego ka go karolo ya bo 6 ya manyuale wo. Ge e le gore ga se wa humana setlankana sa kamogelo ya kgopelo ya gago lebakeng la matšatši a 14, hle ikopanye le Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo go netefatša gore kgopelo ya gago e humanwe.
Dintlha tše dingwe tše bohlokwa tšeo o swanetšego go di gopola ge o tlatša foromo ya gago ya kgopelo:
Karolo ye nngwe le ye nngwe ya foromo e na le ditaetšo tšeo di swanetšego go latelelwa go kaonafatša kgonego ya gore kgopelo ya gago e dumelelwe.
Mo go dirwago kgopelo ya direkoto tšeo di lego mabapi le mokgatlo, go gatelelwa kudu gore mohlankedi wa setšhaba wa mokgatlo woo a dire kgopelo yeo goba a e dumelele.
Ge o kgopelela direkoto legating la yo mongwe, o swanetše go tliša kgatišo ya taelo yeo e go dumelelago go diragatša legatong la motho yoo.
O swanetše go fa tlhalošo ya botlalo go ya ka mo go kgonegago ya direkoto tšeo o di kgopelago go kgontšha Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo go di bona ga bonolo.
Ge o na le bothata bja go tlatša foromo ya kgopelo goba o na le bogole bjo bo go paledišago go e tlatša, hle o seke wa diega go ikopanya le Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago gore a go thuše. O tla thakgalela go go thuša go tlatša foromo, mmogo le go go romela kgatišo yeo e ngwadilwego fase ya foromo yeo e tladitšwego mo a e tladišego legatong la gago.
Ditefelo
Go ka swanela gore o lefele phihlelelo ya direkoto go ya ka Molao. Ditefelo tše ke ditefelo tša kgopelo le phihlelelo.
Tefelo ya kgopelo: Ge o kgopela go fiwa rekoto yeo e nago le tshedimošo ka ga wena o ka se lefišwe tefelo ya kgopelo. Kgopelo e fe goba e fe e swanetše go sepela le tefelo ya kgopelo yeo e nyakegago.
Tefelo ya phihlelelo: Ge kgopelo e filwe gona tefelo ya phihlelelo e swanetše go lefša ka baka la tšweletšoleswa ya direkoto le nako ya go feta iri ye tee go nyaka le go lokiša direkoto. Moo nako ya go lokiša direkoto gore di utollwe e fetago diiri tše tshela, tšhelete ya peeletšo ya go lekana tee tharong ya tefelo yeo e akanywago ya phihlelelo e ka nyakega.
O ka no lefa ditefelo ka mokgwa wa kheše kua go kantoro ya kheše ya Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa goba ka tšheke (yeo e ngwaletšwego Mokomišinara wa Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa). Setlankana sa tefelo ya kheše se tla fiwa gomme kgatišo ya gona e swanetše go fiwa Mohlankedi wa Tshedimošo yo a amegago bjalo ka bohlatse bja tefo. Ditefo ka moka di swanetše go dirwa ka tšhelete ya Afrika Borwa.
Sebopego sa ditefelo di beilwe ka melawana gomme se tšweletšwa gape ka go Kgokeletšo ya bo 2 ya manyuale wo.
Go tšea sephetho ka kgopelo ya gago
Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo o swanetše go tšea sephetho ka kgopelo ya gago mo lebakeng la matšatši a 30 (matšatši a 60 mabakeng a mangwe) morago ga ge a humane kgopelo ya gago, ge go se bjalo kgopelo ya gago e tšewa gore e gannwe. O tla tsebišwa ka sephetho sa Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo ka mokgwa wo o hlalošitšwego ka gare ga foromo ya gago ya kgopelo.
O tla fiwa phihlelelo ya rekoto ya tshedimošo ge e le gore-
O latetše dinyakwa ka moka tša tshepetšo ka gare ga Molao tša go amana le kgopelo ya phihlelelo ya rekoto yeo, go ra gore-
Kgopelo e dirilwe gabotse godimo ga foromo yeo e beilwego
O fane ka bohlatse bja tumelelo ya go diragatša legatong la yo mongwe, ge e le gore ga o itirele kgopelo ka bo wena
Rekoto yeo o e kgopelago e hlalošitšwe gabotse go kgontšha Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo go e šupa;
O lefile ditefelo tšeo di nyakegago; le
Phihlelelo ya rekoto ga e ganelwe ka lebaka le tee goba go feta la Molao wa kgano. Mabaka a go gana ka Molaong a wela ka fase ga dikhatekori tšeo di latelago-
Taelo ya tšhireletšego ya sephiri sa motho wa boraro ge e le gore ke motho wa tlhago;
Taelo ya tšhireletšego ya direkoto tše dingwe tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa;
Taelo ya tšhireletšego ya tshedimošo ya kgwebo ya motho wa boraro;
Taelo ya tšhireletšego ya tshedimošo ye nngwe ya lekunutu, le tšhireletšo ya ye nngwe ye itšego ya lekunutu, ya motho wa boraro;
Taelo ya tšhireletšego ya polokego ya batho, le tšhireletšo ya dithoto;
Taelo ya tšhireletšego ya ditokete tša maphodisa ka go ditshepetšo tša peile, le tšhireletšo ya tiragatšo ya molao le ditshepetšo tša semolao;
Tshireletšo, polokego le dikamano tša boditšhabatšhaba tša Repapoliki;
Dikgahlego tša ekonomi le pabalelo ya ditšhelete tša Repapoliki le mediro ya kgwebo ya ditho tša setšhaba;
Taelo ya tšhireletšego ya tshedimošo ya nyakišišo ya motho wa boraro, le tšhireletšo ya tshedimošo ya dinyakišišo tša mokgatlo wa setšhaba
Mediro ya mekgatlo ya setšhaba; le
Dikgopelo tša go se tshwenye, goba phapošo yeo e se nago maleba le go se kwagale ya methopo
Tshekoleswa ya sephetho
Ge e le gore ga se o kgotsofatšwe ke sephetho sa Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo goba kgano ya kgopelo ya gago, o na le tokelo ya go kgopela tshenkoleswa ya ka gare mabapi le sephetho goba kgano.
Tshenkoleswa ya ka gare e swanetše go ngwalwa fase go šomišwa foromo ya B, yeo o tla e humanago ka go Kgokeletšo ya bo 3 go manyuale wo. O swanetše go hlaloša mabaka a tshenkoleswa a rekoto ye nngwe le ye nngwe yeo e kgopetšwego. Tshenkoleswa ya ka gare e swanetše gore ka kakaretšo e dirwe lebakeng la matšatši a 60 morago ga go humana sephetho sa Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo yeo o rometšego kgopelo ya pele go yena. Mothuša Mohlankedi wa Tshedimoso morago ga moo o tla romela kgopelo ya gago, mmogo le mabaka a sephetho sa gagwe go Bolaodi bja Maleba bja Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa gore sephetho se dirwe. Ge o se o humane lengwalo la kamogelo ya kgopelo ya gago lebakeng la matšatši a 14, hle ikopanye le Mothuša Mohlankedi wa tshedimošo go netefatša gore kgopelo ya gago bo humanwe.
Ge e le gore ga se o kgotsofatšwe ke sephetho sa Bolaodi bjo bo Amegago, o ka no dira kgopelo go Kgotla gore o thušwe.
Kgotla ge e e kwa kgopelo ye bjalo e ka fa taelo yeo e kgotsofatšago ka go lekalekana go akaretšwa le go:
Netefatša, go fetola goba go beela thoko sephetho seo se lego mabapi le kgopelo;
nyaka gore Mohlankedi wa tshedimošo a tšee magato a itšego goba a se tšee magato ao go ya ka moo kgotla e tla bonago go hlokega mo lebakeng leo le boletšwego ka gare ga taelo;
Go fa lengwalo la kganetšo, kimollo ya nakwana goba ye itšego, taelo ya kutollo goba hlatswadiatla; goba
Ditshenyegelo
TŠHUPATSELA YA KHOMIŠENE YA DITOKELO TŠA BOTHO KAGA MOLAO
Tšhupatsela e tla ba gona go Khomišene ya Ditokelo tša Botho ya Afrika Borwa e sego ka morago ga Agostose 2003. Hle romelang dipotšišo di fe goba di fe go-
Khomišene ya Ditokelo tša Botho: Yuniti ya PAIA
Kgoro ya Nyakišišo le Ditokomane
Mokotla wa Praebete 2700
Mogala: 011 – 484 – 8300
Fekese: 011- 484 – 1360
DITŠHUPETŠO TŠE BOHLOKWA
KGOKELETŠO YA 1
FOROMO YA A
KGOPELO YA DIREKOTO TŠA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Karolo ya 18 ya Molao wa Kgodišo ya Phihlelelo ya Tshedimošo, 2000 (Molao No. 2 wa 2000)
A. Dintlha tša Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa
Leina le aterse ya poso goba ya lefelo, nomoro ya fekese goba aterese ya e-meili ya mohlankedi wa tshedimošo goba mothuša mohlankedi wa tshedimošo di swanetše go ngwalwa ka fase
Hlokomela:
Mohlankedi wa Tshedimošo/Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo: Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa
B. Dintlha tša motho yo a kgopelago go fiwa rekoto a Dintlha tša motho yoo a kgopelago direkoto di swanetše go ngwalwa ka fase.
b Ngwala aterese le/goba nomoro ya fekese ya Repapoliki mo tshedimošo e swanetšego go romelwa gona.
Bohlatse bja maemo ao kgopelo e dirwago ka wona, ge maemo ao a le gona, a swanetše go hlalošwa.
Maina ka botlalo le sefane: ...
Aterese ya Poso: ...
Nomoro ya Mogala: ... Nomoro ya Fekese: ...
Maemo ao kgopelo e direlwago ka wona, ge e le gore e dirwa legatong la motho
C. Dintlha tša motho yo kgopelo e dirwago legatong la gagwe
Karolo e tlatšwa fela ge e le kgopelo ya tshedimošo e dirwa legatong la motho yo mongwe
Maina a botlalo le sefane: ...
Boitsebišo/Nomoro ya Khamphani: ...
D. Dintlha tša rekoto a Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e swanetše go gana kgopelo ya rekoto ge e le gore e na le tshedimošo yeo Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa e e swerego goba yeo e e humanego ka mabaka a go gapeletša molaotlhakwa wa letseno, ka ntle le ge e le gore tshedimošo yeo e mabapi le wena goba motho yo o mo emelago.
b Efa dintlha tša botlalo tša rekoto yeo e kgopelwago go fiwa, go balwa le nomoro ya tšhupetšo ge e le gore o a di tseba, go kgontšha gore rekoto e nyakwe le go humanwa.
Ge e le gore sekgala seo se filwego ga se se lekane hle tšwela pele ka letlakaleng le lengwe gomme o le kgokeletše go foromo ye. O swanetše go saena matlakala ka moka a tlaleletšo.
Hlalošo ya rekoto goba karolo ya maswanedi ya rekoto:
Nomoro ya tšhupetšo: ge e le gore e gona: ...
Dintlha tše dingwe tša rekoto: ...
E. Ditefelo a Kgopelo ya go fiwa rekoto, ka ntle ga rekoto ya go ba le tshedimošo ka ga motho ka boyena, e tla sekasekwa fela morago ga ge tefelo ya kgopelo e lefilwe.
b O tla tsebišwa ka tefelo yeo e nyakegago bjalo ka tefelo ya kgopelo.
c Tefelo ya phihlelelo ya rekoto yeo e lefšago e laolwa ke mokgwa wo ka wona phihlelelo e kgopelwago ka wona le nako yeo e amogelegago go nyaka le go lokiša rekoto.
d Ge o tshepa gore ga o a swanela go lefa tšhelete yeo e beilwego boletšwego, hle bolela gore ke ka baka la eng.
Lebaka la tlogelo: ...
F. Foromo ya phihlelelo ya rekoto
Swaya lepokisi la maswanedi ka "X"
a Pontšho ya gago ya mokgwa wo o nyakegago wa phihlelelo e tla ya ka mokgwa wo tshedimošo e lego ka gona.
b Kgopelo ka mokgwa wo o kgopetšwego e ka no ganelwa mabakeng a mangwe. Ge go le bjalo, o tla tsebišwa ge e le gore o tla fiwa ka mokgwa wo mongwe.
c Tefelo yeo e lefelwago phihlelelo ya rekoto, ge e le gore e gona, seripa sa yona se tla ya le ka mokgwa wo phihlelelo e kgopetšwego.
Ge e le gore o kgone go bala, go bogela goba go theeletša rekoto ka mokgwa wo go hlalošwago ka go 1 go fihla go 4 ka fase ka lebaka la bogole, hlaloša bogole bja gago gomme o bolele mokgwa woo rekoto o kgopelwago ka wona.
Bogole: Mokgwa woo ka wona rekoto e nyakegago:
Ge e le gore rekoto e ngewadilwe fase goba e gatišitšwe-
Kgatišo ya rekoto tlhahlobo ya rekoto
Ge e le gore rekoto e na le diswantšho tša go bogelwa-
Bogela diswantšho kgatišo ya diswantšho ngwalollo ya diswantšho
Ge e le gore rekoto e na le mantšu ao a gatišitšwego goba tshedimošo yeo e ka hlagišwago leswa ka modumo-
Theeletša dikhasete (tša go theeletšwa) go ngwalolla ka mantšu tokomane yeo e ngwetšwegogoba yeo e tlantšwego
Ge e le gore rekoto e mo khomphyutheng goba ka motšheneng wa elektroniki goba mokgwa wa go balwa ke motšhene-
Kgatišo ya rekoto Kgatišo ya rekoto yeo e tlantšwego kgatišo ka mokgwa wo o yeo e tlantšwego yeo e tšwago go rekoto balwago ke khomphyutha setifi goba tisiki
Ge e le gore o kgopetše kgatišo goba ngwalollo ya rekoto ya ka godimo a o rata gore kgatišo goba ngwalollo di romelwe ka poso? Go tla lefišwa tefelo ya poso EE AOWA
Lemoga gore ge e le gore rekoto ga e gona ka polelo yeo o e ratago, o ka no e fiwa ka polelo yeo rekoto e lego ka yona.
Na o rata gore rekoto e be ka polelo efe?
G. Tsebišo ya sephetho mabapi le kgopelo ya tshedimošo
O tla tsebišwa ka go ngwalelwa gore na kgopelo ya gago e dumeletšwe goba e gannwe. Ge e le gore o ka rata go tsebišwa gape ka mokgwa wo mongwe, hle bolela mokgwa woo gape o fe dintlha tšeo di hlokegago go kgontšha gore kgopelo ya gago e latelelwe.
Na o tla rata go tsebišwa bjang ka sephetho mabapi le kgopelo ya gago?
E saenilwe mo ... ka tšatši le la bo ... la ... 20
TSHAENO YA MOKGOPEDI/MOTHO YO
KGOPELO E DIRWAGO LEGATONG LA GAWE
TŠHOMIŠO YA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Nomoro ya tšhupetšo ye filwego:
Kgopelo e amogetšwe ke:
Kgopelo e humanwe ka:
Tefelo ya kgopelo(ge e le gona)
Tefelo ya phihlelelo:
Sephetho:
Tshaeno ya Mothuša mohlankedi wa tshedimošo
Tšatšikgwedi
KGOKELETŠO YA 2
DITEFELO TŠA MEKGATLO YA SETŠHABA
GO YA KA TSEBIŠO YA MMUŠO NO. R. 187
KA GO KURANTA YA MMUŠO 23119 YA FEPEREWARE 2002
Tefelo ya kgatišo ya manyuale bjalo ka ge go akantšwe ka go molawana 5c ke R0,60 go kgatišo ye nngwe le ye nngwe ya bogolo bja letlakala la A4 goba karolo ya lona.
Ditefelo tša tšweletšoleswa tšeo go boletšwego ka tšona ka go molawana 7 ke tšeo di latelago:
a Go kgatišo ye nngwe le ye nngwe ya bogolo bja letlakala la A4 goba karolo ya lona 0,60
b Go kgatišo ye nngwe le ye nngwe yeo e tlantšwego goba karolo yeo e lego ka gare ga khomphyutha goba ka mokgwa wa elektroniki goba wa go balega ka motšhene 0,40
c Go kgatišo ya mokgwa wa go balega ka khomphyutha godimo ga i Setifi 5,00
d i Go ngwalollo ya diswantšo tša go bogelwa 22,00
go letlakala la A4 goba karolo ya yona ii Go kgatišo ya diswantšho tša go bogelwa 60,00
e i Go ngwalollo ya rekoto ya go theeletšwa, ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya lona 12,00
ii Go kgatišo ya rekoto ya go theeletšwa 17,00
Tefelo ya kgopelo ye e lefšago ke mokgopedi yo mongwe le yo mongwe yeo e boletšwego ka go molawana 7 ke R35,00
Tefelo ya tšhelete ya phihlelelo yeo e lefšago ke mokgopedi yeo e hlalošwago ka go molawana wa 7 e ka mokgwa wo o latelago:
a Go kgatišo ye nngwe le ye nngwe ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya lona 0,60
b Go kgatišo ye nngwe le ye nngwe yeo e gatišitšwego ya letlakala la A4 goba karolo ya lona yeo e lego ka gare ga khomphyutha goba ka mokgwa wa elektroniki goba wa go balwa ka khomphutha 0,40
c Go kgatišo ya go ba ka mokgwa wa go balwa ke khomphutha godimo ga-
d (i) Go kopollo ya diswantšho tša go bogelwa, 22,00
go letlakala la A4 goba karolo ya lona iii Go kgatišo ya diswantšho tša go bogelwa 60,00
e i Go kopollo ya rekoto ya go theeletšwa ya letlakala la bogolo bja A4 goba karolo ya lona 12,00
ii Go kgatišo ya rekoto ya go theeletšwa 17,00
f Go nyaka le go beakanya direkoto gore di utollwe, R15,00 go iri ye nngwe le ye nngwe goba karolo ya iri tšeo di nyakegago go nyaka le go beakanya rekoto yeo, go sa balwe iri ya mathomo
Mabakeng a karolo ya 222 ya Molao, go tla šongwa ka mokgwa wo o latelago:
a Diiri tše tshelela di fetwe pele diphositi e lefsa; gape b Teetharong ya tefelo ya phihlelelo e swanetše go lefša bjalo ka tšhelete ya peeletšo ke mokgopedi.
Ditefelo tša poso di lefša ge kgatišo ya rekoto e swanetšwe go romelwa ke mokgopedi.
Kgokeletšo ya A go Tsebišo ya Mmušo ya No. R 187 e kgonegiša gore: "Mekgatlo ya Setšhaba le ya praebete yeo e ngwadišitšwego ka fase ga Molao wa Lekgetho la Lekgetho la Koketšego Boleng, (VAT), 1991 (Molao No. 89 wa 1991), bjalo ka barekiši ba ka no tsenya Lekgetho la Lekgetho la Koketšego Boleng go ditefelo tšeo di boletšwego. Ka fao, ditefelo tša ka godimo, di tsentše Lekgetho la Lekgetho la Koketšego Boleng.
KGOKELETŠO YA 3
FOROMO YA B
TSEBIŠO YA TSHENKOLESWA YA KA GARE
KAROLO YA BO 75 YA MOLAO WA KGODIŠO YA PHIHLELELO YA TAHSEDIMOŠO, 200 MOLAO NO. 2 WA 2000
BOLELA NOMORO YA GAGO
YA BOITŠHUPO:-------------------
DINTLHA TŠA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Leina le aterese ya poso le ya lefelo, nomoro ya fekese goba e-poso ya mohlankedi wa tshedimošo goba mothuša mohlankedi wa tshedimošo di swanetše go bolelwa ka fase.
Hlokomelo:
Mohlankedi wa Tshedimošo/Mothuša Mohlankedi wa Tshedimošo: Tirelo ya Kgoboketšo ya Matlotlo ya Afrika Borwa ...
Dintlha tša motho yo a kgopelago go fiwa rekoto
Dintlha tša motho yo a kgopelago go fiwa direkoto di swanetše go ngwalwa ka fase
Ngwala aterese le/goba nomoro ya fekese ya ka go Repapoliki yeo tshedimošo e swanetšego go romelwa gona
Bohlatse bja gore kgopelo e dirwa ka baka la eng, ge e le gore le gona, bo swanetše go tsenywa
Maina a botlalo le sefane:
Nomoro ya poso:
Nomoro ya mogala:
Nomoro ya fekese:
Mamo a motho yoo a dirago kgopelo ge e le gore kgopelo e direlwa motho
Dintlha tša motho yoo a direlwago kgopelo
Karolo ye e tlatšwe fela ge e le gore kgopelo ya tshedimošo e dirwa legating la motho yo mongwe
Maina ka botlalo le sefane
Nomoro ya boitsebišo
Sephetho seo tshenkoleswa ya gare yeo e tsenywago kgahlanong le sona
Swaya sephetho seo seo tshenkoleswa ya ka gare yeo e dirwago kgahlanong le sona ka X ka gare ga lepokisi la maswanedi
Go ganelwa ka tumelelo ya go fiwa phihlelelo
Sephetho mabapi le ditefelo tšeo di phethilwego go ya ka karolo 22 ya Molao
Sephetho mabapi le lebaka la katološo leo ka go lona kgopelo e swanetšego go ahlaahlwa go ya ka karolo 26 ya Molao
Sephetho go ya ka karolo 29 ya Molao go ganelwa ga phihlelelo ka mokgwa wo o kgopetšwego ke mokgopedi
Sephetho sa go fa kgopelo ya phihlelelo
Mabaka a tshenkoleswa
Ge e le gore sekgoba seo se filwego ga se se lekane hle tšwela pele letlakalang le lengwe gomme o le kgomaganye le foromo ye.
O saene maphephe ka moka a tlaleletšo
Bolela mabaka ao ka wona tshenkoleswa ya ka gare e dirwago:
Bolela lebaka le fe goba le fe leo le ka no bago maswanedi go tshenkoleswa:
Tsebišo ya sephetho sa tshenkoleswa
O tla tsebišwa ka go ngwalelwa ka sephetho sa tshenkoleswa ya ka gare. Ge e le gore o nyaka go tsebišwa gape ka mokgwa wo mongwe, hle bolela mokgwa woo gomme o fe dintlha tšeo di hlokegago go kgontšha tatelelo ya kgopelo ya gago.
Na o ka rata go tsebišwa bjang ka sephetho sa mabapi le kgopelo ya gago
E saenilwe mo ... ka tšatši le la bo ... la ... 20
Tshaeno ya yo a dirago tshenkoleswa
TŠHOMIŠO YA TIRELO YA KGOBOKETŠO YA MATLOTLO YA AFRIKA BORWA
Tshenkoleswa e amogetšwe ke: ...
Tshenkoleswa e humanwe ka: ...
Tefelo ya tshenkoleswa: ... filwe Bolaodi bja maswanedi ka: ...
Dipoelo tša tshenkoleswa: ...
Sephetho se sefsa ge se le gona: ...
Tshaeno ya Bolaodi bjo bo amegago ...
Tšatšikgwedi la sephetho ...
